"Bom kar tukaj prespal"
Bil je že 100m stran od rešilca, nakar mu je postalo slabo. Bilo mu je vroče, saj je sonce kar pripekalo. V bližini je videl kolo, zato se je odločil, da bo odrinil kar z njim.
Na sredi poti se je ustavil, hotel je videti svojo družino, zato je odrinil proti izhodu iz Prerije. Kolesaril je in gledal na okoli, da bi videl nekoga, ki bi mu povedal kaj se dogaja. Postajalo mu je vse bolj vroče. Bil je omotičen, rana ga je še vedno bolela, rabil je počitek in zavetje. Le kje? Ustavil se je na pločniku, pred velikim blokom. Ni mogel več naprej, niti nazaj, zato se je usedel na rob pločnika. Zadremal je.
Zbudil se je ob skorajšnjem mraku. Zaskrbelo ga je, kaj sedaj, kako naj ponoči vidim? Pogledal je na blog in si rekel: "Bom kar tukaj prespal." Odprl je težka vrata, se povzpel po stopnicah, do zadnjega nadstropja. Tam je razbil vrata, ter stopil v stanovanje.
V stanovanju je smrdelo, zato je začel iskati vzrok za to. Pogledal je po dnevni sobi in kuhinji. Lotil se je sobe. Odprl jo je in videl razmesarjeno truplo. Pogled na to mu je obrnilo želodec, in se skozlal. Soba je bila polna krvi, iz trupla so gledali organi,...
Pobegnil je iz sobe in iz stanovanja, v nižje nadstropje. Vstopil je noter. Vse je bilo videti čisto, smrdelo ni, bilo je nalašč za Davida. V dnevni sobi je bil fotelj s televizijo, ki ni delovala, saj v zgradbi ni bilo elektrike. Ker je bil ključ še vedno v vratih jih je zato tudi zaklenil. Zgrudil se je na fotelj, ter zaspal.
4. maj 1999
Zbudil se je pozno, končno naspan in poln energije. Kam sedaj? Domov ali k sv. Ignacu?
Ni komentarjev:
Objavite komentar