Prišiti, VI. del

Prišiti, VI. del

"Sreča"

Bežala je pred neznanim. Skrivala se je za blokom, na travnatem igrišču. Tam je bila majhna utica za otroke. Tamara se je tu skrivala skoraj dva tedna, odkar je izgubila starša.

Tamara je stara 10 let, je mlada in navihana punčka. Pred očmi so ji nekakšni stvori ubili mamo in očeta. Zbežala je iz bloka v utico za blokom, kjer se je do sedaj skrivala. Ve kdaj mora nazaj v utico in ve kako pretentati stvore.

Ima lepe blond dolge lasje. Oči ima modre kakor morje, to naredi deklico živo v vseh pogledih. Strahu skoraj več ne pozna, sedaj je samostojna. Iz bloka si je nosila hrano v utico in tako je preživela dan za dnem.

4. maj 1999

Tamara zagleda nekoga pred blokom. Mislila je, da je to eden izmed tistih stvorom, ki je ubil njena starša. Ampak ta "nekdo" je bil drugačen. Hodil je tako kot vsi ostali. Usedel se je na pločnik, in gledal okoli sebe. Prijel se je za glavo in na glas zajokal.

Bilo je jutro.

Tamara ga je ves čas opazovala, kaj bo storil. Po ulici je po avtomobilih iskal vsemogoče. Našel je cigarete, ter si enega tudi prižgal. Znova se je usedel na pločnik ter razmišljal slabo uro. Tamara se je odločila, da gre bližje. Odprla je svojo utico, in se počasi napotila proti človeku. Bila je zelo blizu, ko jo je človek opazil.

Bil je David.